Individualna terapija Floortime in PECS – delo z otroki in / ali s celimi družinami: v okviru teh dveh terapij poteka individualno delo z otrokom kot tudi trening staršev, da lahko izvajajo kasneje terapijo v domačem okolju. Izjemoma in po potrebi bo pomoč otroku potekla tudi v vrtcu, skupaj z drugimi vrstniki in vzgojiteljico, svetovanje mladostnikom po pristopu Floortime za najstnike in uporaba projekcijske tehnike (terapija v peskovniku). Delo zajema – začetno diagnostično oceno – analizo stanja pri otroku, načrt dela, pripravo prostora, delo z otrokom, trening staršev, obdobno tudi evalvacijo dela z vprašalniki in ček listami za merjenje otrokovega napredka. Na podlagi teh ocen se bo sproti prilagajal otrokov individualiziran program. Vsak otrok, oziroma vsaka družina bo prejela največ do 30 terapij. V okviru te storitve bo potekala koordinacija dela celotnega tima, ki dela z otrokom s posebnimi potrebami v vrtcu/ šoli in izven nje (logoped, delovni terapevt…).
Floortime je terapija, ki je namenjena vsem starostnim skupinam otrok, z različnimi posebnimi potrebami. Najpogosteje jo uporabljamo za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, za otroke z avtizmom, za otroke z motnjami vedenja in čustvovanja ter za otroke z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, kot tudi za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Zajema delo s celo družino, pomembni so njihovi medsebojni odnosi, družinska dinamika in druge specifične značilnosti posamezne družine. Poteka lahko individualno, lahko s celo družino, po potrebi pa tudi v paru ali v manjši skupini. Terapija poteka izključno preko igre, ki je lahko senzomotorična, funkcionalna ali simbolna, odvisno od stopnje otrokovega razvoja. Floortime izvaja licenčni terapevt, ki lahko glede na stopnjo licence izvaja delo samo z otrokom, ali pa trenira starša ali vzgojitelja, kako izvajati Floortime doma ali v vrtcu. Terapevt najprej opravi Floortime diagnostiko (z opazovanjem otrokove igre, z razgovorom s starši, z vzgojitelji, učitelji ter z vprašalnikom o doseganju razvojnih mejnikov, ki ga izpolnijo starši ali vzgojitelji). Pri tem je potrebno upoštevati otrokov senzorni profil, njegov čustveni svet, motoriko in stopnjo razvoja glede na razvojne mejnike po dr. Greenspanu. S terapijo se spodbuja otrokov razvoj prepoznavanja in izražanja čustev, razvoj govora in komunikacije, kognitivni razvoj, zmožnost reševanja problemov in konfliktov, razvoj simbolne igre, logičnega mišljenja kot tudi razvoj samostojnosti ter ustrezne samopodobe. Floortime za mladostnike je bolj usmerjen v razvoj višjih razvojnih mejnikov: več-vzročno razmišljanje, primerjalno razmišljanje, zmožnost sivega načina razmišljanja (ne črno-belega razmišljanja). Pri tem je pomembna aktivnost posameznika pri/v lastnem razvoju: občutek lastne kompetentnosti in opolnomočenje pri samostojnem reševanju življenjskih problemov. Metoda temelji na psihosocialnem in emocionalnem funkcioniranju otroka ali mladostnika kot podlaga za kognitivne dosežke. Floortime se izvaja v senzorni igralnici in v simbolni sobi, z najstniki pa lahko tudi v kabinetu z manjšimi senzornimi dodatki.
PECS je sistem nadomestne komunikacije za otroke, ki se jim govor ni razvil, ali pa se je razvil okrnjeno, da se ne morejo razumljivo sporazumevati z okolico. Terapija poteka individualno. Najprej se naredi ocena otrokovih komunikacijskih zmožnosti, nato se izdela seznam motivatorjev. Na podlagi tega se izdela načrt dela. Izdela se komunikacijska knjiga, ki je sestavljena iz: mape, plastificiranih sličic in vložnih kartonov. Terapevt potrebuje ob sebi pomočnika, ki sodeluje pri učenju otroka, pri uporabi sličice kot sredstva za sporočanje želja in potreb. Poteka po predpisanih stopnjah: od uporabe ene sličice do tvorjenja večbesedne povedi. Ko otrok obvlada komunikacijo s povedmi, se ga lahko nauči uporabljati elektronsko izvedbo, s pomočjo aplikacije PECS III in PECS IV, ki se naloži na iPad in služi kot komunikator (s slovenskimi besedami za vsako sliko). Komunikacijska knjiga sproti nastaja in se ves čas posodablja. Otrokom, ki govor lahko razvijejo, služi kot vizualna opora za tvorjenje povedi, otrokom, ki govora kljub treningu ne zmorejo razviti, pa služi kot sredstvo komunikacije in sporočanja želja, potreb, znanja in idej. Zmotna je miselnost, da otrok zaradi uporabe nadomestne komunikacije govora ne bo razvil in da je to potuha otroku, kot mnogi starši zmotno mislijo.
Terapija senzorne integracije, od 1.9.2017 dalje – izvajala jo bo zunanja izvajalka za predšolske in šolske otroke v senzorni igralnici na OŠ Glazija Celje, vsakih 14 dni. Delo zajema – diagnostično oceno senzorne integracije – analizo stanja pri otroku, načrt dela, pripravo prostora, delo z otrokom, obdobno evalvacijo dela in napredka. Vsak otrok bo prejel največ do 10 terapij. Senzorna integracija je skupek senzornih sistemov, ki služijo kot temelj za razvoj veščin, ki jih potrebujemo za življenje. Če ti temelji niso dovolj razviti, je lahko celoten razvoj slabši ali nestabilen. To se lahko pokaže s težavami pri integraciji na vseh stopnjah razvoja in se lahko pokažejo že pri dojenčkih. Na primer težave s hranjenjem, težave pri spanju, pretirana jokavost, prevelik odziv na zvoke, svetlobo, dotik. V nekaterih primerih se težave integracije kažejo v tem, da se dojenčki težko obračajo, prepozno shodijo ali preskočijo plazenje. Omenjene težave so povezane s prvim nivojem integracije. Informacije, ki so pridobljene na podlagi senzornih receptorjev, izboljšujejo držo, ravnotežje, mišični tonus, premagovanje gravitacije, somato-senzorično zavedanje, načrtovanje motorike, motorične sposobnosti, sposobnosti dojemanja, čustveno zrelost, koncentracijo, ustvarjalnost, delovne navade, branje, pisanje, matematiko, reševanje problemov.
Znaki, ki kažejo na težave senzorne integracije:
• Pretirana ali nezadostna občutljivost na dotik, zvok, vid, gibanje, okus in vonj.
• Težave s pozornostjo in samokontrolo: motnja, razdražljivost ali težje umirjanje zaradi hrupa v ozadju ali zaradi vizualnih dražljajev.
• Socialne in čustvene težave.
• Težave z ravnotežjem, gibanjem, komunikacijo in govorom, načrtovanje motorike.
V program terapije senzorne integracije so vključeni otroci z motnjami in s težavami v delovanju senzorne integracije, samoregulacije, motnje mišičnega tonusa, težave pri fino in grobo motoriki, motnje načrtovanja motorike, slabe organizacije vedenja ter zaznavanja, motnje pozornosti in težavnosti igranja.
Motnja senzorne integracije kot nevrološka motnja, se lahko pojavi kot samostojna težava ali težava pod posebnimi pogoji, sindromi ali bolezni v primeru nezadostne zrelosti živčnega sistema, zaradi prezgodnjega rojstva. Motnja se lahko pojavlja tudi pri otrocih s posebnimi potrebami zaradi gibalnih težav, otrocih s cerebralno paralizo, otrocih z avtistično motnjo, z okvaro vida, otrocih z motnjo pomanjkanja pozornosti (ADHD), otrocih s težavami pri govoru, učenju, otrocih s slušnimi okvarami, otrocih z motnjami v duševnem razvoju.
Aktivno izvajanje terapije senzorne integracije pomaga izboljšanju funkcionalne sposobnosti in prilagodi vedenje otroka. Dokazano je, da terapija senzorne integracije izboljša kakovost prilagajanja vodenja otrok in zagotavlja ustrezne odzive na zahteve okolja.
CILJI IN NAMEN TERAPIJE SENZORNE INTEGRACIJE
Izboljšanje sposobnosti otrok za interakcijo s predmeti v prostoru:
– povečanje reakcijskega časa, da se prilagodijo senzorični dražljaji;
– razvijanje odzivov do prilagajanja;
– povečanje samozavesti in samospoštovanja;
– izboljšanje kognitivnih sposobnosti, pridobivanje govornih sposobnosti, izboljšanje kakovosti šolskega uspeha;
– razvoj osebnih in socialnih veščin.
Individualna terapija RNO – (razvojno nevrološko obravnava), tehnika RNO je prilagojena posameznim potrebam otroka. Pri otroku preprečujemo abnormne gibalne vzorce in vzpodbujamo normalno gibanje. Zmanjšajo se patološki vzorci, pridobijo nove čutno gibalne izkušnje, izboljšajo pa se tudi tonus, drža in gibanje. Terapija se deli na več podenot, glede na potrebe posameznika: učenje pravilnih gibalnih vzorcev, ohranjanje ali izboljšanje gibljivosti, večanje mišične moči, gibalno terapevtske aktivnosti, tehnika hranjenja, ki zagotavlja oralno kontrolo, stabilnost (pri sedenju, hoji ali transferju z invalidskim vozičkom…), bilateralna koordinacija (otroka učimo uporabe obeh rok pri aktivnosti, npr. rezanje s škarjami).
Individualna terapija Halliwick – koncept učenje plavanja upošteva, da je na poti k samostojnosti v vodi najpomembnejša tista izkušnja, ki jo posameznik doživi kot prijetno in z veseljem. Učenje plavanja poteka skozi igro, kjer ima vsak otrok svojega vaditelja. Poudarek je na prilagajanju na vodo, vzpostavitvi kontrole dihanja in rotacijah telesa. Učenje poteka počasi in po konceptu desetih točk.
Individualna terapija Watsu – je ena izmed oblik vodne telesne aktivnosti, ki sprošča in osvobaja telo. Gre za učinek nežnega gibanja telesa v vodi, česar ni mogoče doseči na kopnem. Pravimo mu tudi vodni shiatsu.
Svetovanje in strokovna podpora otrokom, mladostnikom in družinam: Bownova terapija – temelji na spoznanju, da imamo vsi sposobnost samoozdravitve. Terapevt klienta obravnava kot celoto in vpliva na njegovo fizično, psihično in energetsko stanje. Z Bownovo terapijo vzpodbujamo vračanje telesa v ravnovesje. Pri terapiji se izvajajo zelo nežne Bownove poteze s kratkimi vmesnimi premori. Posebnost terapije je tudi, da se izvaja v razmaku 5-7 dni. Na Bownovo terapijo se lahko odzivajo vse motnje v telesu. Najpogosteje se uporablja pri mišičnih – vezivnih – skeletnih problemih.
Tabor za gibalno ovirane otroke – tabor je namenjen težko gibalno oviranim otrokom iz OŠ Glazija. V času trajanja projekta ga bomo izvedli trikrat. Vsakega tabora se bosta udeležila 2 težko gibalno ovirana otroka na invalidskih vozičkih, ki ju bosta spremljali dve spremljevalki. Tabor traja 4 dni. Izvajajo se različne vsebine plavanje po metodi Halliwick, plezanje po plezalni steni v tandemu z inštruktorjem, spoznavanje narave, urjenje socialnih odnosov.
Terapija s pomočjo konja, od 1.9.2017 dalje – terapija je namenjena otrokom, učencem in mladostnikom s posebnimi potrebami. Poteka individualno. Terapija vpliva na razvijanje senzomotoričnih sposobnosti (izboljšanje ravnotežja, koordinacije, reakcijskih sposobnosti, izboljšanje drže, sprostitve, prostorske orientacije in telesne predstave, zaznavanje svojega telesa in vzpostavljanje kontrole), emocionalno kognitivnih sposobnosti (poviševanje koncentracije, izboljšanje motivacije, zaznavanje razpoloženj in prepoznavanje reakcij drugih živih bitij, sprejemanje, priznavanje in premagovanje strahov, krepitev občutka samozavesti in zaupanja v lastne zmogljivosti, zvišanje frustracijske tolerance, občutek zadovoljstva …) in na razvijanje komunikacijsko-socialnih sposobnosti (učenje pravilnih reakcij v vedenju, učenje sprejemanja drugih živih bitij, zmanjšanje nestrpnosti do drugih, zmanjšanje agresije, pridobivanje zaupanja, spoznavanje novega okolja, novih ljudi, sprejemanje kritike, odgovornosti, sklepanje kompromisov …). Otroci so motivirani za sodelovanje, saj je konj izjemen motivator.
Specialno pedagoška pomoč otroku s splošnimi učnimi težavami – otroci s splošnimi učnimi težavami nimajo pravice do pridobitve dodatne strokovne pomoči na šolah, jo pa za doseganje učnih dosežkov potrebujejo. Nudena jim bo podpora pri premagovanju učnih težav, pomoč bo zagotovljena z dodatnim, konkretnim učnim materialom; prav tako se bo svetovalo tudi družini otroka, kako pomagati otroku pri učenju doma.
Preventivne delavnice – za mladostnike in njihove starše – izzivi pubertete – V sklopu delavnic po metodiki dela Z. Milivojevića bomo svetovali mladostniku in družini, kako in kdaj uporabiti posamezen princip delovanja za namen treninga mladostnikov pri soočanju spolnosti, pubertete, partnerskih odnosov, ljubezni, zaljubljenosti, pogledu na lastno telo. Mladostnikom bomo po metodiki skupinskega dela in zakonitostih delavnic pomagali premagovati težave in z reflektivnim delom ustvarjali pozitivne pogoje za soočanje s puberteto; staršem bomo na skupinskih srečanjih z aktivno udeležbo na delavnici svetovali, usmerjali, pomagali pri premagovanju težav z mladostniki. Delavnice se izvajajo v zaprti skupini, enkrat na štirinajst dni, trajajo celo šolsko leto. Delavniška oblika poteka po zakonitostih skupinskega dela v krogu, z omejenim številom članov, največ deset na skupino. Trening za starše, ki se izvaja v okviru delavnic, je namenjen soočanju staršev glede vprašanj o težavnih letih mladostnikov in mladostnic, na katera mladostniki sami ne najdejo odgovorov, staršem so delavnice v pomoč detabuiziranja občutljive teme in pomoč pri svetovanju lastnemu otroku in premagovanju družinskih težav.
Mediacija – Družinska mediacija, od 1.9.2017 dalje – je alternativna oblika reševanje sporov za družine. Gre za oblike mirnega reševanja spora s pomočjo mediatorja, ki pomaga strankama se dogovoriti o problemu oz. sporu. Mediator uči stranke (npr. družine) različnih oblik reševanja težav in konfliktov (npr. ob ločitvi, dogovor in sporazum o skrbi in preživljanju otrok ali sporu med starši in vzgojno izobraževalno inštitucijo).
Čuječnost, od 1.9.2017 dalje – razvijanje čuječnosti pri osebah s posebnimi potrebami in za njihove starše. Gre za razvijanje pozornosti tukaj in zdaj, ki omogočajo, da so osebe bolj ozaveščene na sedanji trenutek, kar posledično omogoča kakovostnejše učenje (poglobljene in trajnejše učenje, lažje obladovanje vsakodnevnega življenjskega stresa). Program se bo izvajal 8 tednov, 1x krat tedensko, 1x letno, oblike dela: skupinsko posebej za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in za starše, zaželene so homogene skupine. Čuječnost se v zadnjih nekaj letih pogosteje uporablja kot oblika intervencij pomoči otrokom in mladostnikom, saj so se intervencije čuječnosti izkazale obetavne in učinkovite, za spodbujanje učne uspešnosti in duševnega zdravja. Čuječnost lahko razumemo kot vadbo zavestnega usmerjanja pozornosti na tukaj in sedaj, kjer v sedanjem trenutku odprto sprejemamo zaznavanje doživljanja oz. zavedanje dogajanja notranjega (misli, občutki, zaznave) in zunanjega (zaznave življenjska okolja, vedenja) sveta, kakršen je, brez presoje, razlage, primerjanja in pričakovanj, kakšen bi lahko bil – torej brez pripisovanja pomena. Čuječnost pomaga, da smo navzoči v svetu. Je urjenje zavestnega življenja. Vadba čuječnosti pomembno vpliva na izboljšanje izvršilnih funkcij, ki so pomembne za šolsko uspešnost in izboljšanje socialnega ter čustvenega delovanja ter krepitve reziloientnosti. Čuječnost vpliva na celoten razvoj otrok in mladostnikov in lahko poveča učno uspešnost. S pomočjo čuječnosti otroci in mladostniki lažje obvladujejo šolski stres. Raziskave o učinkih vadbe čuječnosti v šolah (Burke, 2010) potrjujejo, da redno izvajanje čuječnosti vpliva na izboljšanje delovanja izvršilnih funkcij, uravnavanje vedenja in čustev (izboljša razpoloženje, zmanjša tesnobo), delovnega spomina, pozornosti (vzdrževanje usmerjene pozornosti) in koncentracije (Schonert-Reichl in Stewart Lawlor, 2010). Izboljšajo se tudi učne (akademske) spretnosti, socialne spretnosti, socialno-čustvene kompetence (Schonert-Reichl in Lawlor, 2010). Zmanjšajo se učinki negativnega stresa (Saltzman in Goldin, 2008) in utrujenost ter poveča samospoštovanje (Schonert-Reichl in Lawlor, 2010).
Montessori pedagogika, od 1.9.2017 dalje – program premagovanja primanjkljajev pri osebah s posebnimi potrebami po načelih Montessori pedagogike omogoča spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja, spodbujanje samostojnosti, samospoznanja, samoodgovornosti in rezilientnosti, spodbuja veselje do učenja in lastnega raziskovanja, omogoča usvojitev novega znanja na področjih matematike, jezika, branja in pisanja, spodbuja pridobivanje novih spretnosti na področju senzorike, motorike, socialnih spretnosti, delovnih in učnih navad, vzgoje za mir.
Vseživljenjske kompetence učenja, od 1.9.2017 dalje – delavnice za spodbujanje vseživljenjskih kompetenc učenja so namenjene učencem s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo na predmetni stopnji in srednjo šolo. Delavnice potekajo 1x letno 10 tednov, 1x tedensko, po 2 šolski uri. Na delavnicah bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami pridobivali vedenje o učenju, razvijali različne spretnosti in strategije učenja, spretnosti pri delu z računalnikom, sposobnost prilagajanje na spremembe in prevzemanje tveganja, razvijanje prožnosti in prilagodljivosti posameznika, samoregulativno učenje, samoučinkovitost, odgovornost za lastno učenje in delo, organizacijske spretnosti, bralne učne strategije, …).
Po zaključku delavnic razvijanja vseživljenjskih kompetenc učenja se lahko udeleženci vključijo v program karierne in poklicne orientacije, njihovi starši pa se udeležijo programa ozaveščanja o pomenu vseživljenjskega učenja in vedenja o učenju.
Izdelava portfolija – tranzicijska mapa, od 1.9.2017 dalje: oseba s posebnimi potrebami, ki se želi uspešno plasirati na trg dela, bo z oblikovanjem lastnega portfolia spoznala svoja pozitivna, močna področja in se z zbiranjem najrazličnejših informacij usmerila v nadaljnje šolanje, izobraževanje, poklic. Portfolio bo mladostniku s posebnimi potrebami pomagal k osebni rasti in lastni prezentaciji na trgu dela. Portfolio zajema osebno mapo, vložne mape, vprašalnike, fotografije, predstavitvene kartončke. Mapa nastaja od meseca septembra do meseca maja v tekočem šolskem letu. Izdelava je namenjena vsem mladostnikom s posebnimi potrebami, ki načrtujejo svojo kariero, razmišljajo o poklicni usmeritvi in jim je v pomoč pri razvijanju lastne identitete. Izdelava tranzicijske mape nudi pomoč osebi s posebnimi potrebami pri usposabljanju za delo, hkrati pa obvešča starše, družino o mladostnikovi poklicni orientaciji in nadaljnji usmeritvi.
Predavanje za starše Učim se učiti – predavanje je namenjeno staršem, ki imajo težave pri razvijanja učnih in delovnih navad otrok. Starše je potrebno ozaveščati o pomenu vseživljenjskega učenja in vedenja o učenju. S prezentacijo in ugotavljanjem načina učenja otroka in pomoči pri poučevanju otroka ter celovitim pogledom na otroka, se staršem nudi pomoč pri svetovanju, vodenju skozi učne procese sprejemanja informacij, opori otroku, spodbujanju samozavesti otroka in razvijanju močnih področij otroka z namenom opolnomočenja otroka za nadaljnje izobraževanje in lastno aktivnost v delovnem okolju.
Preventivne delavnice – mladostniki (umeščanje v okolje) – so namenjene otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, staršem. V delavnicah se soočamo s sprejemanjem drugih kultur, spoznavanjem značilnosti, povezovanjem v slovenski kulturni prostor z namenom razbijanja tabujev, stigem. Mladostnik se pri delavnicah sooča z raznovrstnimi vprašanji glede plasiranja v okolje in raznolikosti kultur, s katerimi se srečuje v slovenskem prostoru. Spozna umeščenost v evropski prostor in možnosti za socialno vključevanje, združevanje. Mladostnikom se s pomočjo igre vlog, treninga, soočanja, izmenjave mnenj, socialnih iger, omogoča vpogled na sprejemanje okolja, v katerem želimo, ponujeno mu je razvijanje pozitivne samopodobe, lastnega zavedanja in ponosa. Po srečanju sledi pisna refleksija dogajanja in zaključna evalvacija. Z izvajanjem delavnic na terenu bomo ugotavljali dejavnike tveganja za manjše možnosti vključevanja OPP v družbo, spodbujali varovalne dejavnike, vire moči in rezilientnosti pri OPP, ki bodo zmanjšali tveganje za neenkopraven položaj OPP v družbi. Mladostniki bodo po srečanju prejeli povratno informacijo, refleksijo na srečanje in zaključno evalvacijo.
Strokovno svetovanje strokovnim delavcem vrtca in šole – po potrebi bodo na podlagi opravljene analize stanja in diagnostike potekala svetovanja staršem otrok s posebnimi potrebami in strokovnim delavcem v vrtcih in šolah (sodelujoče organizacije). Svetovanje se bo nanašalo na: organizacijo dela z otrokom v vrtcu in v šoli, prilagoditve (pri poučevanju in ocenjevanju znanja), pripravo prilagojenih gradiv za pouk, pripravo pisnega ocenjevanja znanja, motivacijo za učenje, delo in sodelovanje s starši ter oblikovanje in evalvacijo individualiziranega programa, timsko delo z drugimi strokovnimi delavci, ki obravnavajo otroka. Prav tako bodo lahko strokovni delavci dobili podporo in spodbudo glede vključitve otroka oziroma mladostnika v skupino oziroma oddelek, glede razvijanja pozitivne samopodobe otroka in mladostnika ter pomoč izvajalca pri iskanju otrokovih ali mladostnikovih močnih področij. Strokovnim delavcem srednje šole bo omogočena pomoč pri vzpostavitvi podpornega okolja za dijaka (predstavitev dijaka in njegovih posebnih potreb učiteljskemu zboru in razredu, svetovanje pri pripomočkih in opremi, pri pripravi individualiziranega programa ipd.).
Nedavni komentarji